Trije Iranci, ki živijo v Ljubljani, spregovorili za N1

Zaradi informacijske blokade, ki jo je 8. januarja uvedel režim pod vodstvom ajatole Alija Hameneja, so informacije o tem, kaj se dogaja v Iranu, omejene. Naši sogovorniki pravijo, da so v kontaktu z nekaterimi kolegi v Iranu, ki uporabljajo Starlink. Kaj opisujejo? Situacija v državi je po njihovih besedah grozljiva.

Ubitih naj bi bilo na tisoče ljudi, aretiranih več deset tisoč, so poročali tuji mediji. Število mrtvih je nemogoče neodvisno preveriti. Nevladna organizacija HRANA (Human Rights Activists News Agency) je v sredo poročala o nekaj več kot tri tisoč mrtvih, po nekaterih ocenah pa naj bi bila ta številka še bistveno višja. CBS News je, sklicujoč se na vir v Iranu, poročal, da skupine aktivistov na podlagi podatkov bolnišnic po vsej državi sklepajo, da je bilo ubitih med 12.000 in 20.000 ljudi. Mrtvašnice naj bi bile preplavljene s trupli. Tudi neimenovani iranski zdravnik je za revijo Time povedal, da so varnostne sile ubile vsaj 20.000 ljudi – v samo treh dneh.

"Genocid"

"To je genocid. Govoril sem z nekaterimi kolegi, ki pravijo, da so na slepo streljali na ljudi, ki so bili na ulicah" nam je povedal eden od sogovornikov in poudaril, da podobnemu niso bili priča nikoli v zgodovini te države. "Režim želi za vsako ceno zatreti proteste."

"Družinam ubitih so rekli, da morajo plačati približno tri tisoč evrov, da lahko prevzamejo trupla svojih bližnjih. Vsota je odvisna od prihodkov družine. Če si delavec, je to tri tisoč, če si na primer profesor na univerzi, je to lahko deset tisoč evrov."

"Ko plačaš, ti trupla ne pripeljejo, ampak moraš sam ponj. Moraš ga najti med kupi trupel," je dodal drugi. "Družina pa mora plačati tudi za naboje, s katerimi je bil njihov bližnji ubit. Si predstavljate, kakšno poniževanje je to?" Če družina ne plača, naj bi posmrtne ostanke zakopali v neoznačene množične grobove.

Poboje naj bi izvajala paravojaška enota basidži, ljudje, ki so fanatično predani režimu. Po besedah naših sogovornikov so oboroženi s puškami AK-47. Ljudje, ki so bili ubiti med protesti, naj bi bili ubiti prav s tem tipom orožja. Sogovorniki pa trdijo tudi, da je režim v Iran pripeljal tuje skupine, ki so ubijale protestnike. Šlo naj bi za pripadnike Hezbolaha, Hamasa ter iraških šiitskih milic Hašd aš-Šaabi, ki jih je v zadnjih desetletjih Iran finančno podpiral. "Tem ljudem ni mar za protestnike, kar je očitno iz video posnetkov, ki jih nekateri objavljajo. Vseeno jim je, če kdo ostane živ ali ne."

Od vrat do vrat iščejo protestnike

Ameriški predsednik Donald Trump, ki naj bi v preteklih dnevih razmišljal o napadu na Iran, je v sredo izjavil, da je dobil zagotovila, da režim ne bo usmrtil aretiranih protestnikov. Samo nekaj minut pred to njegovo izjavo so nekateri mediji, ki so se sklicevali na dobro obveščene vire, poročali, da se bo napad verjetno zgodil v naslednjih 24 urah. Naši trije sogovorniki zagotovilom, ki naj bi jih dobila ameriška administracija, niti malo ne verjamejo.

"Režim je napovedal, da bo od vrat do vrat iskal ljudi, ki so sodelovali v protestih. Verjetno jih bodo ubili. Trump je sicer rekel, da je dobil zagotovilo, da se to ne bo zgodilo, a po zakonodaji islamske republike lahko pripadnike terorističnih organizacij ubijejo. Tiste, ki jih bodo prijeli, bodo obtožili, da so člani terorističnih organizacij in da so ubijali protestnike," je dejal eden od sogovornikov.

Pripadniki islamske revolucionarne garde po njegovih besedah vstopajo v domove ljudi, pregledujejo njihove računalnike in telefone, da bi našli posnetke protestov. Po poročanju tujih medijev oblast išče tudi satelitske antene Starlink, da bi preprečila komunikacijo z zunanjim svetom.

Minister za pravosodje Amirhusein Rahimi je v sredo izjavil, da je vsak, ki je bil po 8. januarju na ulicah in so ga aretirali, kriminalec. Naše sogovornike zato skrbi, da bo žrtev protestov še veliko več.

Bela hiša je pozneje pojasnila, da je bilo 800 usmrtitev, ki naj bi bile načrtovane za četrtek, začasno preklicanih. Predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je dejala, da je Trump posvaril pred resnimi posledicami, če bi se usmrtitve nadaljevale. Situacijo naj bi pozorno spremljali, vse možnosti naj bi bile še vedno na mizi, je dodala Leavitt.

Predvajanje zasliševanj

Strah dodatno vzbuja program državne televizije, ki po navedbah organizacij za človekove pravice že od začetka protestov prenaša prisilna priznanja aretiranih protestnikov. Po navedbah agencije AFP so državni mediji predvajali posnetke, na katerih iranski vrhovni sodnik Golam Hosein Mohseni Edžei osebno zaslišuje aretirane. Na enem od posnetkov naj bi bili celo najstnici, ki naj bi priznali, da sta od nekoga prejeli denar, zato da se udeležita protestov, je še poročala AFP.

"Če je nekdo nekoga zažgal, obglavil in nato še zažgal, moramo svoje delo opraviti hitro," je Edžei po navedbah AFP dejal v sredo. Dodal je, da v primeru kakršnih koli zamud "to ne bi imelo enakega učinka". Edžeiu sicer očitajo vpletenost v množične usmrtitve političnih zapornikov leta 1988.

Po navedbah organizacij za človekove pravice je državna televizija predvajala na desetine tovrstnih "priznanj". Organizacija Iran Human Rights je ob tem poudarila, da priznanja, ki so posledica prisile in mučenj in ki so objavljena pred sodnimi postopki, kršijo pravico obdolžencev do domneve nedolžnosti.

Gospodarska slika samo iskra, ki je zanetila upor

Protesti v Iranu so se začeli 28. decembra 2025, sprožilec pa je bila čedalje bolj zaostrena gospodarska situacija. Cene osnovnih dobrin so v zadnjih letih močno poskočile; cene hrane so se od lani zvišale za 72 odstotkov, je poročal Guardian.

"Po revoluciji leta 1979 je bil dolar vreden 70 rialov, zdaj pa je vreden 1.500.000 rialov," je dejal naš sogovornik. "To se ni zgodilo čez noč. Medtem ko inflacija narašča, se plače ne dvigujejo. Ljudje, ki živijo v Iranu, so mojstri preživetja. Ne vem, kako preživijo."

Kljub temu pa je bila težka gospodarska situacija, ki močno izčrpava prebivalce Irana, samo iskra, ki je zanetila proteste, pravijo naši sogovorniki. "Ne gre samo za gospodarstvo. Ljudje v Iranu nimajo zagotovljenih osnovnih človekovih pravic, nimajo svobode. Otroci nimajo pravic, ženske nimajo pravic. Inflacija je problem. A sodeč po sloganih na ulicah so ljudje proti režimu, borijo se za svoje pravice. Borijo se proti temu, da ima režim moč in oblast, ljudem pa je bila vsakršna moč odvzeta. Ljudje so tisti, ki bi morali izvoliti svoje predstavnike, da vodijo državo. Režim zdaj izrablja svojo moč, da ubija ljudi."

To je temelj vseh protestov, so se strinjali sogovorniki. "Pred leti, ko so se protesti začeli po smrti Mahse Amini, so bile sprožilec teptane pravice žensk, pred tem sestrelitev ukrajinskega letala, pred tem naraščanje cen goriva. A razlog za vse proteste so že od leta 1979 človekove pravice."

"Ljudje ne želijo, da bi verska ideologija vladala državi," je dejal drugi sogovornik. "Želijo, da politika ureja državo, vera pa je ločena. Leta 2026 se to ne bi smelo mešati. Samo pomislite, da je bil Iran pred revolucijo bogata, napredna država, ljudje so bili svobodni. Predstavljajte si, da se v Sloveniji režim čez noč spremeni. To se je zgodilo v Iranu. Predstavljajte si, da gre vaša hčerka ven in da jo zaradi hidžaba, ki ni nameščen po pravilih režima, mučijo, posilijo, ubijejo. Ljudje gledajo, kako jim ubijajo otroke, že 47 let. Te rane so globoke."

"Iranci verjamejo, da bo Trump držal obljubo"

Po tem, ko sta protestnike z ulic pregnala brutalna reakcija režima in strah za življenje, marsikdo v Iranu upa, da bo Trump držal svojo obljubo, potem ko je Irance pozval, naj vztrajajo na ulicah in naj zavzamejo institucije. "Pomoč je na poti," je na pred dnevi zapisal na svojem omrežju Truth Social.

Da Iranci računajo na Trumpa, je za revijo Time v četrtek poudaril tudi Reza Pahlavi, sin zadnjega iranskega šaha, ki po strmoglavljenju monarhije v islamski revoluciji leta 1979 živi v ZDA. "Iranci verjamejo, da bo Trump držal obljubo in jih zaščitil," je za omenjeni medij zapisal Pahlavi. Dejal je, da je v stiku z ameriško administracijo, ni pa želel govoriti o podrobnostih pogovorov. "Ne potrebujemo tuje vojske na iranskih tleh, moramo pa ustaviti islamsko revolucionarno gardo in varnostne sile, ki izvajajo nasilje nad ljudmi."

Tudi naši sogovorniki upajo na takšno pomoč. "Ljudje (v Iranu) so naredili vse, kar so lahko. A brez tuje pomoči spremembe režima ne bo," so se strinjali.

Sankcije, ki jih zoper režim islamske republike uporablja Zahod, se jim ne zdijo rešitev – nasprotno, kot pravijo, so kontraproduktivne. "Ko uvedejo sankcije, ne sankcionirajo režima, ampak ljudi. Nas. S sankcijami režim zgolj pridobiva in bogati," so poudarili.

"Kot študent v Sloveniji ne morem odpreti bančnega računa. Smo proti režimu, zato tudi odhajamo iz Irana. A kljub temu nas evropske države kaznujejo za to. Medtem ljudje, ki so tesno povezani z režimom, živijo v evropskih državah, poslujejo in imajo ogromno premoženje. Kako je to mogoče?"

Sanje o novi državi

Če se v njihovi domovini ne bo nič spremenilo, se tja ne želijo vrniti, pravijo. Še vedno upajo, da se bo iz teh protestov, ki so bili najbolj množični v zgodovini islamske republike, rodila nova, demokratična, svobodna, sekularna država. Kot številni protestniki tudi oni pomembno vlogo pripisujejo Pahlaviju, za katerega si želijo, da bi državo vodil v času tranzicije. "Pahlavi ima načrt, ki bi vodil v bolj svobodno, liberalno, predvsem pa sekularno ureditev. Ta načrt podpiramo. Ljudje v Iranu bi se sami odločili, ali želijo sekularno republiko ali sekularno monarhijo. Ključna pa je demokracija," so se strinjali. "Pahlavi je rekel, da želi zgraditi sistem, v katerem ga bodo ljudje čez 20 let lahko zamenjali. To je močno sporočilo." Boljše opcije trenutno ne vidijo.